Humanoidni roboti ali roboti, zasnovani tako, da spominjajo na obliko in delovanje ljudi, so že desetletja predmet fascinacije in spletk. Da bi dosegli to raven prefinjenosti, se humanoidni roboti zanašajo na kombinacijo ločljivosti senzorjev, algoritmov in tehnik strojnega učenja. Senzorji, kot so kamere, senzorji na dotik in merilniki pospeška, robotu zagotavljajo informacije o okolici in lastnih gibih. Te informacije se nato dovajajo v algoritmi, ki se uporabljajo za analizo podatkov in sprejemanje odločitev o tem, kaj ukrepati. Na primer, algoritem se lahko uporabi za odkrivanje, ko bo robot kmalu padel, in samodejno sproži korektivno dejanje, da se prepreči padec.
Preberite več