Humanoidni roboti ali roboti, oblikovani tako, da spominjajo na obliko in funkcijo človeških bitij, so že desetletja predmet fascinacije in spletk. Da bi dosegli to raven sofisticiranosti, se humanoidni roboti zanašajo na kombinacijo razločevalcev senzorjev, algoritmov in tehnik strojnega učenja. Senzorji, kot so kamere, senzorji za dotik in merilniki pospeška, zagotavljajo robotu informacije o njegovi okolici in lastnem gibanju. Te informacije se nato vnesejo v algoritme, ki se uporabljajo za analizo podatkov in sprejemanje odločitev o tem, katere ukrepe je treba izvesti. Na primer, algoritem se lahko uporabi za zaznavanje, kdaj bo robot padel, in samodejno sproži korektivni ukrep za preprečitev padca.
Preberi več